Mladi košarkarji na turnirju v Beogradu

Naši igralci letnikov 1999 in mlajših, ter 2001 in mlajših so pretekli konec tedna sodelovali na mednarodnem turnirju v Beogradu in izkušnja za njih je bila neprecenljiva.

Pa poglejmo kako in s kom so naši fantje igrali tekme in se družili izven in na košarkarskih igriščih.

U 14

Letniki 1999 in 2000 so v skupinskem delu prvo tekmo igrali proti KK Radnički Beograd. Do polčasa so bili povsem enakovreden tekmec fizično močnejšim domačinom, v nadaljevanju pa se je videlo, da bodo predvsem zavoljo skoka v napadu domačini tekmo varno pripeljali do konca v svojo korist in morali smo športno čestitati dobi domači ekipi za zmago. Končni rezultat je bil 72:45.

Na drugi popoldanski tekmi so se fantje že prilagodili dvorani in ostalim zunanjim dejavnikom in odigrali briljantno tekmo proti ekipi KK Konjarnik. Spet smo videli fizično dominanco gostov, vendar so naši fantje po tehničnem znanju prevladovali, dobro zadevali iz vseh položajev. Po mnenju vseh, trenerjev in organizatorjev turnirja, smo videli najlepšo tekmo turnirja. Končala se je z rezultatom 77:75 v prid domačinov. Vseeno – nam rezultat ni bil prioriteta, vsako tekmo so igrali vsi fantje, saj je na teh turnirjih to prvotnega pomena. Na tej tekmi je briliral Tadej Rosulnik, ki je tudi na ostalih tekmah igral sijajno, na tej pa dosegel kar 40 točk! Neprecenljivo je, ko vidiš mladega fanta po tekmi kar sijati od sreče in to je tisti pravi namen teh mednarodnih turnirjev, ki so izjemna spodbuda za nadaljnje delo. Veseli podatek, da je po dolgem času in zelo neugodni poškodbi kolena nazaj na igrišče uspešno prišel Žan Pangerc, ki je pokazal, da bo ob dobrem treningu v bodoče sigurno odličen košarkar.

Tako smo se v zadnjem srečanju pomerili z ekipo KK Griže. Tekmo smo spet nekoliko nesrečno izgubili, 55:50 je bil končni izid,. Vseeno smo pustili na turnirju dober vtis. Naj omenimo še, da so trenerji in organizatorji turnirja posebej pohvalili našega trenerja Luko Cerarja, ki je izstopal s svojo mirnostjo, preudarnostjo in napotki, ki so jih naši fantje dobro izpolnjevali.

U 12

Druga naša ekipa, fantje rojeni 2001 in mlajši, so prav tako prvo tekmo igrali s KK Radnički Beograd, in pod taktirko Luke Logarja presenetili s sijajno igro ter zmagali za 21 točk razlike. Prav vsi so pokazali pravi pristop in srčno igro; užitek jih je bil gledati. Drugo tekmo pa so odigrali z ekipo Logatca, fizično in tehnično odličnim fantom, ki so kasneje v finali turnirja gladko premagali ekipo KK Plava Zvezda Beograd. Naši fantje so se dobro držali večji del prvega polčasa, nato pa popustili in tekmo izgubili z rezultatom 71:47. Vseeno smo videli nekaj čudovitih potez, predvsem pa so opazovalci opazili našega fanta Vida Renerja, ki so ga imeli vsi za neuradnega najboljšega igralca turnirja. Tudi ostali so dobili čudovite izkušnje. Kot leto ali dve mlajši od tekmecev (kar v tej starostni ogromno pomeni) so igrali sijajno in na koncu pa zmagi nad ekipo KK Knježevac Kijevo dosegli 3. mesto na turnirju. Ta tekma je bila do polčasa izenačena, ekipi sta se menjali v vodstvu, potem pa je Vid zadel 4 trojke zapored (to je v tej kategoriji tako redka stvar kot so nasadi bananovca v Kranjski Gori) in do konca tekme smo bili v varni prednosti. Svoje so dodali še Han Spahić, Andraž Hren in Andraž Grčar. Pravzaprav so vsi naši fantje dosegli točke in se veselili tretjega mesta na turnirju.

Zaključek

Na podelitvi smo imeli čast, da nam je pokale in medalje podelil nekdanji sijajni as Partizana Zoran Sretenović, ki je pohvalil znanje vseh ekip in otroke nagovoril ter jim položil na srce, da bodo lahko dobri košarkarji le, če bodo tudi dobri ljudje in predani delu, ki ga morajo opravljati.

Pod črto

Ta turnir je pustil na vseh nas izjemen vtis. Veliko je bilo pogovorov tudi izven igrišča, o načinu dela z mladino, načinu vodenja posameznih tekem, vodenja treningov in podobno. Tako, kot so otroci spoznali vrstnike iz tujine, kar je za njih neprecenljivo znanje za prihodnost, tako smo tudi mi, trenerji videli in izmenjali marsikatero zanimivo mnenje in izkušnjo. Za nas iz Slovenije je bil zanimiv obračun med dvema Beograjskima ekipama.
Sam sem se ponudil, da pomagam pri delu za zapisnikarsko mizo; organizatorji so nas opozarjali, da moramo biti izjemno skoncentrirani, saj bo na tekmi prisotnih izredno veliko čustev. In res je bilo tako. Od prve sekunde, je bilo slišati in videti marsikatero sočno besedo in gesto, vsi so bili izjemno osredotočeni in niso sprejemali drugega, kot zmago za vsako ceno. V Sloveniji je tega, roko na srce, vse manj. Prehitro se zadovoljimo z nečim povprečnim. Če pa trener pove kako pikro na račun igre otroka je užaljena njegova družina do šestega kolena še mesece po vsaki tekmi. Na tej tekmi je mama enega od otrok sodelovala kot organizator, fotograf. Medtem, ko je vneto slikala vsako potezo tekme je trener njenemu sinu “omenil” tudi njo. Niti trznila ni z očesom! Vse to se je zdelo povsem normalno, v žaru borbe in takratne situacije na igrišču. Čim pa se je tekma končala, in to na dramatičen način, so si vsi akterji praktično skočili v objem; trenerji so sodelovali med seboj, se pogovarjali in razglabljali o situacijah med tekmo.
Prav gotovo je to odraz velikih ljudi in športnikov, ki vedo kaj pomeni biti del igrišča med tekmo, in kaj izven njega po in pred tekmo!

Na koncu vsega smo vsi akterji Košarkarskega kluba Lastovka prišli do tega, da bomo na ta turnir in tudi na ostale še večkrat odšli, saj nam ta izkušnja da mnogo več kot zmaga ali poraz proti kakemu bližnjemu rivalu iz sosednjega kraja.

Pripravil: Matej Šager, vodja mladinskega pogona